Potem ko nas je vreme v preteklem tednu marsikje po Sloveniji razveselilo s soncem in z visokimi temperaturami, smo z novim tednom vstopili v obdobje spet bolj oblačnega in občutno hladnejšega vremena. Še najlepši dan tega tedna bo današnji torek, ko bo večinoma suho, že jutri pa se k nam vračajo padavine. Na vreme pri nas bo vplival ciklon, ki se bo ob spustu svežega atlantskega zraka več dni zapored obnavljal nad severnim Sredozemljem.
Kot kažejo meteorološki izračuni, nas bosta v tem tednu prešla dva izrazitejša padavinska pasova. Prvega lahko pričakujemo v noči na četrtek in v četrtek čez dan, drugi pa se nakazuje za nedeljo.
Zaradi oblakov in dežja bodo v prihodnjih dneh predvsem popoldanske temperature občutno nižje od dolgoletnega povprečja za sredino maja, saj marsikje ne bo niti 15 stopinj Celzija. Da bomo občutili še nekaj stopinj manj, kot bodo kazali termometri, pa bo poskrbel vzhodni veter, ki bo predvsem v višjih legah lahko tudi precej izrazit. Vetrovno bo tudi na Štajerskem in v Prekmurju ter na Primorskem, kjer bo pihala zmerna burja.
Gore bodo v tem tednu dobile novo snežno pošiljko. Meja sneženja se bo v Julijskih Alpah občasno spustila vse do nadmorske višine okoli 1600 metrov, ob močnejših padavinah pa lahko predvsem v četrtek nekaj snežink pripleše še nekoliko nižje. Po najvišjih vrhovih bo do konca tedna predvidoma zapadlo več kot pol metra snega, zato se bo spet precej povečala nevarnost snežnih plazov.
Nestanovitno vreme v tem delu leta ni nič neobičajnega. Dolgoletne meritve Arsa kažejo, da maja v povprečju dežuje celo bolj pogosto in pade tudi precej več dežja kot v pregovorno najbolj muhastem aprilu. Krivdo za hladno in mokro vreme v maju so ljudje dolga stoletja pripisovali t. i. ledenim možem Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju ter poscani Zofki, ki godujejo med 12. in 15. majem.
Po ledenih možeh se še vedno ravnajo številni vrtičkarji v Sloveniji, saj velja, da je s saditvijo nekaterih sadik na prostem dobro počakati, da minejo ledeni možje in da se zemlja dovolj ogreje. To še posebej velja za plodovke, med katere sodi paradižnik, ki je priljubljen na slovenskih vrtovih.
Podatki sicer ne kažejo, da bi ti dnevi vremensko kakor koli odstopali od ostalih dni v maju. Zakaj temu obdobju potem sploh pravimo ledeni možje? Gre verjetno za spoznanje, da ravno sredina maja predstavlja nekakšno ločnico, ko lahko še pride do spustov hladnega zraka z možnostjo snega in slane po nižinah. In to še kako drži, saj v zadnjih 50 letih po 15. maju v večjem delu Slovenije nismo več beležili negativnih temperatur. Zadnja spomladanska slana se sedaj zaradi podnebnih sprememb sicer pojavi približno dva tedna prej kot v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.
Podrobnejša vremenska napoved za prihajajoče dni
Torek bo vremensko najprijaznejši dan tega tedna. Dopoldne bo marsikje še oblačno ali megleno, popoldne pa bo pobudo v večjem delu Slovenije prevzelo sonce. Največ jasnine bo na Primorskem, kjer bo ponekod še pihala šibka burja. V teh krajih bo tudi najtopleje s temperaturami do 22 stopinj Celzija. Drugod bodo termometri pokazali od 15 do 19 stopinj Celzija.
Jutri se bo oblačnost zgostila. Čez dan se bodo od zahoda nad večji del Slovenije razširile padavine, do večera bo večinoma suho ostalo le na Štajerskem in v Prekmurju.
Četrtek bo povsod oblačen in deževen. Z okrepljenim vzhodnim vetrom bo k nam dotekal hladnejši zrak, tako da bodo popoldanske temperature v večjem delu Slovenije le od 9 do 13 stopinj Celzija. Nekoliko topleje, okoli 17 stopinj Celzija, bo ob zmerni burji na Primorskem.
Za odtenek bolj prijazno vreme bosta večjemu delu Slovenije prinesla petek in sobota, ko bodo možna tudi krajša sončna obdobja. Padavine, ki se bodo pojavljale predvsem v obliki krajevnih ploh, bodo verjetnejše v popoldanskih in večernih urah. Spet bolj oblačna in mokra po vsej Sloveniji pa bo nedelja.
Kaj hladna in mokra pomlad pomeni za prihajajoče poletje?
Kot vse kaže, se bo nestanovitno vreme s pogostimi padavinami zavleklo tudi v prvo polovico prihodnjega tedna. Hladna in mokra pomlad je sicer posledica običajne naravne spremenljivosti in še ne pomeni, da bo tudi poletje podobno, vreme namreč razmeroma hitro pozablja svojo zgodovino. Tako je v preteklosti hladni pomladi večkrat sledilo vroče in suho poletje ali pa se je tudi v poletnih mesecih nadaljevalo razmeroma sveže in mokro vreme.
Zaradi podnebnih sprememb podoben tip vremena nad nami vse pogosteje vztraja dalj časa, ko se vreme vendarle spremeni, pa lahko nastopi drug ekstrem. V zadnjih desetletjih se namreč temperaturna razlika med ekvatorjem in polom manjša, saj se polarni predeli ogrevajo precej hitreje kot preostali svet. Na ta način oslabijo tudi vetrovi, ki razmejujejo vroče in mrzle zračne mase, kar ima za posledico, da so določeni vremenski vzorci dolgotrajnejši kot včasih.
Tudi zaradi tega se nam zdi, da so meje med letnimi časi vse bolj zabrisane, prehodi iz toplega v hladno obdobje ter obratno pa vse bolj nagli. Tako ni nič nenavadnega, če nas po razmeroma topli zimi v pomladnih mesecih spremlja hladno in mokro vreme. Temu vse pogosteje sledi hiter prehod v poletje in skoraj čez noč smo primorani zamenjati zimsko garderobo z lahkotnejšimi oblačili.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.