Težava izhaja iz obdobja pandemije, ko je Fed za namen reševanja ekonomije natisnil velike količine denarja, v obtok so sprostili kar 35 odstotkov oziroma 13 tisoč milijard dolarjev. Zdaj je pred nami dolgo obdobje inflacije in prvo nižanje obrestnih mer se napoveduje šele za jeseni 2024. Mnoga podjetja v takšnem okolju ne bodo mogla dolgoročno odplačevati kreditov oziroma bodo prisiljena spreminjati poslovne modele. Posledično bi lahko nastala višja brezposelnost in ne tako mehak pristanek, kot ga želi direktor ameriške centralne banke.

Naslednji dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk bi se lahko zgodil novembra ali v začetku naslednjega leta, vendar to v resnici ni razlog, zakaj so na finančnih trgih zaskrbljeni.

Še v začetku poletja so vsi pričakovali, da prihaja nižanje obrestnih mer, toda zdaj je jasno, da nižanja obresti ne bo še vsaj eno leto. Visoke obresti so nova normalnost.

Prejšnji teden je bil ameriški delniški trg odet v rdečo barvo. Delnice so padle največ v zadnji polovici leta. Največ so izgubili tehnološki velikani: Google, Nvidea, Microsoft, Amazon in Tesla – tudi do 10 odstotnih točk.

Glavna novica za finančne trge je prišla v sredo zvečer iz ameriške centralne banke (Fed). 70-letni Jerome Powell, direktor Feda, ni dodatno dvignil obrestnih mer, kar je bilo pričakovano.

Ekonomist in profesor z Univerze Duke Cambell Harvey se je na odločitev najpomembnejše centralne banke kritično odzval. "Mislim, da je FED naredil veliko napako, včeraj ne bi smeli zgolj zaustaviti dviga, ampak bi morali reči: to je to. Naslednja odločitev je znižati obresti, in ne, da jih bodo spet povišali."

Centralne banke po svetu imajo različne obrestne stopnje. V ZDA so med 5,25 in 5,50, v Evropi so za odstotek nižje. Podobno v Angliji in Avstraliji. V Rusiji in Braziliji imajo 13-odstotne obresti. Izstopa Japonska, ki ima edina še vedno negativno obrestno mero.

Guverner japonske banke je v petek sporočil, da še ne nameravajo dvigniti obrestnih mer, na Japonskem je inflacija 3,3-odstotna.

Delniški trgi so bili prejšnji teden odeti v rdečo barvo tudi na Japonskem. V zadnjem mesecu se je najbolj držal angleški Footsie.

Japonske delnice imajo letos skoraj enak donos kot delnice, ki sledijo newyorškemu indeksu Nasdaq.

Vrh vsega je prejšnji teden presenetila azerbajdžanska vojaška operacija v Gorskem Karabahu, kjer je veliko črpališče nafte in plina. Geopolitične napetosti dvigujejo ceno surove nafte, ki se nevarno bliža ceni 100 dolarjev za sodček. Vendar si nihče ne želi, da bi cena nafte preveč poskočila. Niti članice OPEC-a, ker vedo, da hitra podražitev, kot je bila v letu 2022, ko smo dosegli 120 dolarjev za sodček, preveč ohladi gospodarsko aktivnost, vedno pa sledi močan padec cene. V resnici bi si vsi želeli stabilnost pri 75 dolarjih.

Na skupščini Združenih narodov je generalni sekretar Antonio Guterres poudaril, da je svet preveč razdeljen, geopolitične napetosti naraščajo, globalni izzivi se kopičijo in da se zdi, kot da smo se nesposobni usklajeno odzvati.

 Dominantni dolar potiska delniške trge. Lahko bi se začela dvigati vrednost zlata.

Tehnična analiza prikazuje znano formacijo skodelice z ročajem (angl. cup and handle), ki lahko napoveduje bikovski trend. 

V četrtkovem finančnem Popkastu smo investirali v podjetje, ki ima rudnike zlata. Za 2500 evrov smo kupili prvih pet delnic, kar predstavlja 25 odstotkov našega Svetovega portfelja, 75 odstotkov še vedno hranimo v denarju. Kupili smo delnice podjetja Pan American Silver, ker verjamemo, da je to bolje kot zgolj nakup zlata. Kupili smo tudi podcenjeni Disney. Iz energetskega sektorja smo izbrali Peabody Energy, saj prihaja zima. Iz Azije imamo kitajskega velikana Alibabo. Stavili smo tudi na luksuz, ki v času recesije dela dobro. Za podrobnejšo analizo, zakaj smo se odločili ravno za te delnice in kakšna je strategija, pa predlagamo ogled četrtkovega finančnega Popkasta.

Alibaba je imela 5-odstotni skok. Ostale delnice so imele izgubo, a če padejo še nižje, jih bomo dokupovali.

Slovenski indeks SBI TOP se kljub negotovim razmeram v svetu dobro drži. Prejšnji teden je bil pozitiven za razliko od glavnih svetovnih indeksov.

 Krka je prejšnji teden poskočila za dobri dve odstotni točki. Z delnico NLB se še naprej nič ne dogaja.

 Podobno Zavarovalnica Triglav, delnica Petrola pa je poskočila za dobri dve odstotni točki.