Klopov letos za polovico več, nadpovprečno so se namnožili v prestolnici

Časnik Delo poroča, da so se letos v Sloveniji, tudi v prestolnici, nadpovprečno namnožili klopi. Kot namreč kažejo neuradne ocene monitoringa, je klopov letos vsaj za polovico več kot lani. Še posebej slaba novica pa je, da je več tudi klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo.  Namnožili so se tudi v Ljubljani, predvsem na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na Ljubljanskem gradu in tudi na vrtovih, parkih in otroških igriščih, našteva Delo. To so za zdaj še neuradni rezultati monitoringa klopov, ki ga izvajajo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.  

Kot pojasnjuje Nataša Knap Gašper iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, so z monitoringom začeli šele v letošnjem letu in zadnje primerljive študije so bile opravljene v Sloveniji med leti 2005-2008. Vsa vzorčna mesta se seveda ne ujemajo s takratnimi, tista, ki pa se, kažejo, da smo letos na istih lokacijah zbrali veliko več klopov: "Veliko število klopov je bilo letos zaznano na vseh do sedaj vzorčenih lokacijah po Sloveniji. Hkrati smo z monitoringom začeli 1 mesec prej kot je bilo načrtovano, saj je bilo vreme primerno."

Kot ugotavljajo, je z borelijami  v Sloveniji okužen skoraj vsak tretji klop. Virus klopnega meningoencefalitisa pa najdemo v do 1 % klopov, vendar se prekuženost klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa močno razlikuje glede na regijo. Poleg teh povzročiteljev pa najdemo v klopih tudi veliko bakterije, ki povzroča anaplazmozo. Ta pri ljudeh povzroči vročinsko bolezen, težave pa povzroča tudi pri psih, opozarja. 

Kje so najbolj ogrožena območja za okužene klope? Kot pojasnjuje Knap Gašper, borelije najdemo v klopih povsod po Sloveniji, območje najvišje pojavnosti klopnega meningoencefalitisa pa sega od severne meje (Gorenjska, Koroška), čez osrednji del Slovenije (širše območje Ljubljane in Celja) pa vse do primorsko-notranjske in zahodnega dela Dolenjske. 

Zakaj so se letos klopi bolj namnožili?  

Za številčnost klopov sta pomembna predvsem dva dejavnika, njihovi naravni gostitelji (mali glodavci in divjad) ter vreme. Če je številčnost gostiteljev velika, se v naslednji sezoni poveča tudi število klopov v naravi. Klopi so aktivni takoj, ko je temperatura nad 4C, in letošnji topli mesci v začetku leta so tako vplivali na zgodnji pojav velikega števila klopov, pojasnjuje.  

Kot je za Delo pojasnil dr. Tomi Trilar e je pri vzorčenja pri Koseškem bajerju med vzorčenjem na rjuhi v eni uri nabralo več kot sto klopov. Kot poudarjajo na NIJZ, Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prehodnem izboljšanju sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z motnjami zavesti ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze, pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen (eden do dva odstotka odraslih bolnikov).

Kje se klopi nahajajo?

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.

Kako pride po vbodu klopa do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj – asimptomatsko. Osebe, ki so bile v preteklosti že okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo.

Kako preprečimo vbod?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Kako odstranimo klopa iz kože?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepljenje priporočamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5–12 oz. 9–12 mesecev (glede na cepivo), nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta.