Ogrožen zeleni biser pod Golovcem: ga bodo presekali železniški tiri?

V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica, opozarja dr. Jože Bavcon. Kot pravi, bo drugi tir do Ivančne Gorice znova odvzel znaten del vrta. Kot opisuje, bo porušena stara upravna zgradba, kjer je Čajnica Primula. V Botaničnem vrtu Univerze Ljubljana zahtevajo drugačne rešitve, da bi vrt ohranili v sedanjem obsegu. V ta namen so ustvarili tudi peticijo, s katero zbirajo glasove podpore botaničnemu vrtu. Botanični vrt je zaščiten kot Kulturni spomenik državnega in kot spomenik oblikovane narave, ampak, kot je razočaran Bavcon, to očitno čisto nič ne pomeni.

Kot izpostavlja, je možna tudi alternativna trasa tirov, ki ne bi zahtevala posegov v Botanični vrt. S tem bi se lahko v celoti izognili posegom in zmanjšanju Botaničnega vrta, poleg tega so parcele na tej trasi že vse v ustrezni lasti. Botaničnemu vrtu bi lahko celo vrnili nekaj območja, ki mu ga je odvzel že obstoječi tir leta 1974, s tem pa tudi ne bi imeli neuporabnih površin od Orlove do Dolenjske ceste na nasprotni strani Botaničnega vrta, ugotavlja Bavcon.

Direkcija: Projekt je v fazi načrtovanja. Zavedamo se pomena Botaničnega vrta. 

Iz Direkcije za infrastrukturo so nam glede gradnje drugega tira na tem območju potrdili, da so lani začeli postopek priprave strokovnih podlag in državnega prostorskega načrta (DPN). Trenutno je projekt v fazi načrtovanja optimizacij proge in spremljajočih ureditev ter usklajevanja z nosilci urejanja prostora. "Sledila bo izdelava strokovnih podlag ter okoljskega poročila za študijo variant / predinvesticijsko zasnovo in nato izdelava podrobnejših rešitev ter okoljskega poročila za fazo DPN." 

Na podlagi sprejete Uredbe o DPN bodo nadaljevali s projektiranjem, pridobivanjem zemljišč dovoljenj za gradnjo. Vsi zgoraj navedeni postopki do začetka gradnje po dosedanjih izkušnjah trajajo več let, sicer priznavajo na direkciji in dodajajo, da je načrtovanje železniške proge zelo zahtevno, tudi zaradi goste poselitve na območju mestne občine Ljubljana. 

"Pri pripravi strokovnih podlag in DPN sodeluje interdisciplinarna ekipa strokovnjakov z različnih strokovnih področji. Zavedamo se pomena Botaničnega vrta, zato je v projektno skupino projektantov med drugimi vključena tudi arboristika, ki aktivno sodeluje pri delu projektantov," so nam še pojasnili na Direkciji za infrastrukturo. 

Botanični vrt v svetovnem vrhu 

Kot smo že poročali, se ljubljanski Botanični vrt lahko pohvali z veliko prepoznavnostjo v svetu, s svojo zbirko živih rastlin in semensko banko ter 211-letno skrbjo za ohranjanje biodiverzitete pri nas. Ta zeleni biser pod Golovcem je dosegel več pomembnih mejnikov in je v samem svetovnem vrhu. Kot je pojasnil dr. Jože Bavcon, je na svetu evidentiranih že 3712 botaničnih vrtov. Le 41 med njimi pa jih ima akreditacijo certificiranega botaničnega vrta in samo 15 jih ima še en certifikat za varstvo narave. Naš botanični vrt se lahko pohvali z obema in ga tako uvrščamo v sam svetovni vrh.

Prav tako tudi po številu vrst, predstavljenih v vrtu, sega med zelo pestre vrtove. V svoji bazi ima zabeleženih kar 5729 rastlinskih vrst, podvrst in tudi nekaj sort. Od tega jih ima pri BGCI sedaj evidentiranih in potrjenih že 4844. Za tako majhen botanični vrt, razprostira se le na treh hektarjih, je to ogromna številka. Za primerjavo v Botaničnem vrtu izpostavljajo, da veliki vrtovi obsegajo od 70 do 100 ha površine, a imajo primerjalno manjše število vrst. Dunaj, ki se razteza na površini osem hektarjev, ima na primer okrog 11.000, vendar je v bazi BGCI zabeleženih le 1758 vrst, Meisse v Bruslju (92 ha) ima 13.307 vrst, Pariz (vsi deli skupaj 83 ha) 12.094, Bonn (9,5 ha) 9280 in Padova (4 ha) 3158. 

Poleg varovanja rastlin v vrtu vrste varuje še v naravi sami, saj ima v Rojah že 21 let v najemu suhi travnik, kjer je kar več kot 150 različnih vrst in so se v vseh teh letih s pravilnim upravljanjem zelo namnožile. V semenski banki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa so shranjena semena rastlin iz narave in vrta. Več kot 850 vrst iz narave se nahaja v trajni semenski banki, kar pomeni več kot 24 odstotkov naše flore, v suhi semenski banki pa je več kot 3500 vrst tako iz narave kot vrta. Vseh enot v trajni semenski banki je 1680, v suhi pa 15.239 enot, skupno torej 16.919 enot, kar tudi semensko banko uvršča v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi.

Kljub zavidljivim uspehom se Botanični vrt že dolgo časa sooča s kadrovsko podhranjenostjo in finančno stisko. "Državi v vseh letih od osamosvojitve ni uspelo rešiti in urediti stabilnega financiranja vrta. Res je neverjetno, koliko izgovorov, da se financiranja vrta ne da urediti, je že bilo izrečenih. Vsaka nova ustanova ima službena vozila, je financirana iz različnih ministrstev, ima številčni kader, za Botanični vrt Univerze v Ljubljani pa se v vseh letih samostojne države ni našlo ustrezne rešitve. Za to državo je vrt žal predober, prestar in preveč vsestranski, zato ga noče videti," je povedal dr. Bavcon.