Ljudsko kuhinjo, ki ima svoje prostore na Zaloški cesti v Ljubljani, dnevno obišče več kot 200 ljudi. Marko Gospodjinački, predsednik sveta zavoda je povedal, da so na začetku predvidevali, da bodo morali nahraniti od 100 do 200 posameznikov iz socialno šibkega okolja, ''danes pa imamo več kot 560 socialnih uporabnikov v naši bazi, od tega jih dnevno prihaja okoli 170 na obrok, do katerega so upravičeni po simbolični ceni 50 centov''.
Kot je še povedal, so zaradi vse večjega števila pomoči potrebnih ljudi oblikovali tudi Sklad socialnih obrokov, v katerega se steka denar ostalih gostov. Ljudska kuhinja je namreč odprta za vse. Na dan tako poleg ogroženih obrok v Ljudski kuhinji poje tudi okoli 50 ostalih gostov, v Zavodu pod strehco pa si želijo, da bi teh v njihovo kuhinjo prišlo od 70 do 80 na dan.
Sicer pa hrano oziroma živila za tople obroke Ljudska kuhinja prejme od donatorjev, ki so jih pridobili v sklopu projekta Donirana hrana. Projekt so pred tremi leti spodbudile članice mariborskega Lions Kluba, izvajati pa so ga začeli v Celju. Gre za humanitaren projekt, katerega osnovni namen je hrano, ki je neoporečna in užitna, razdeliti med pomoči potrebne družine in posameznike.
Kot je povedal Branko Dolenc, guverner Zveze Lions klubov Slovenije, se je vse začelo pred tremi leti v Celju, kjer je celjski Lions klub Mozaik sklenil pogodbo o sodelovanju z Mercatorjem, kot prvim donatorjem. Vsak večer so tako članice po zaprtju trgovine z lastnimi vozili dvignile prejeto donirano hrano in jo prepeljale v zavetišče za brezdomce.
V projekt, ki traja že tri leta, je zdaj vključenih 20 lions klubov po vsej državi. ''Pogodbo imamo s 66 trgovinami, kjer vsak večer skoraj 200 članov zbere in razvozi s svojimi avtomobili hrano na mesta, kjer se ta zbira,'' je pojasnil Dolenc in dodal, da so v enem letu zbrali okoli 226 ton hrane, kar je okoli milijon obrokov.
Trenutno hrano donirajo predvsem Mercator, Spar in Tuš, medtem ko pravkar potekajo pogovori tudi z Lidlom in Hoferjem.
Zdenko Podlesnik, vodja projekta Viški hrane – Donirana hrana pa je pojasnil, da imajo okoli 275.000 registriranih prejemnikov hrane. Pojasnil je, da hrano, ki jo zberejo, čez noč hranijo v posebnih posodah in hladilnikih v razdelilnicah hrane, nato pa jo naslednji dan do 12. ure razvozijo končnim uporabnikom. Prvo razdelilnico so odprli v Celju, imajo jih pa še v Slovenj Gradcu, Kopru, Novem mestu, Ljubljani in Mariboru, kjer hrano vozijo v Center za socialno delo, kjer jo primerno zapakirajo in nato predajo posameznikom iz socialno šibkejšega okolja.
''Poudariti je treba, da ne gre za živila s pretečenim rokom, ampak za živila, ki jim bo ta rok kmalu pretekel. Torej so še varna. Največ je pekovskega peciva, sadja in zelenjave, pa tudi jedi iz 'toplotek' in mlečnih izdelkov. Manj je testenin, žitaric in riža,'' je še povedal Podlesnik.
Kot je še pojasnil, skupaj s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano redno obiskujejo župane slovenskih občin, in preverjajo možnosti, če bi lokalna skupnost lahko zagotovila razdelilnice hrane. ''Naša ideja in želja je, da hrano, dokler jo je mogoče uporabiti še kot neoporečno, v prvi vrsti uporabimo kot hrano, živilo šele nato kot krmilo in na koncu kot gorivo,'' je še pojasnil.
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.