V povprečju smo bili mlajši in vozili novejše avtomobile

Statistične kazalnike, ki pričajo, kako se je življenje v 20 letih spremenilo, so zbrali na Statističnem uradu RS (Surs). Pa jih poglejmo.  

Življenje je dražje, a si lahko privoščimo več

Začnimo s prepričanjem, da je bilo življenje cenejše. To še kako drži, razkrivajo statistični podatki. Med januarjem 2004 in januarjem 2024 so cene življenjskih potrebščin narasle za 62 odstotkov, kar je nekoliko nad povprečjem EU. Najbolj so se sicer zvišale v Romuniji in na Madžarskem, za 156 oziroma 150 odstotkov. 

Po drugi strani pa je povprečna bruto plača naraščala hitreje. Leta 2004 je znašala 267.571 takratnih tolarjev ali dobrih 1100 evrov, medtem ko danes po zadnjih podatkih Sursa v povprečju zaslužimo skoraj 2280 evrov bruto. 

Kupna moč se je v 20 letih nekoliko okrepila. Leta 2004 je znašala 82 odstotkov povprečja EU, leta 2022 pa 87 odstotkov, kar nas postavlja ob bok Poljski in Portugalski. Za primerjavo: v Luksemburgu, ki se po tem kazalniku ves čas uvršča v evropski vrh, je leta 2004 kupna moč za kar 68 odstotkov presegala povprečje EU, leta 2022 pa še za 38 odstotkov. 

Obseg potrošnje gospodinjstev v Sloveniji se je v 20 letih realno povečal za 44 odstotkov. Bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca se je v tem času več kot podvojil, s 13.878 evra leta 2004 na 29.753 leta 2023. Povprečje EU je bilo 21.180 leta 2004 in 37.610 leta 2023. 

Bili smo mlajši

Povprečna starost prebivalcev Slovenije se postopno zvišuje. Med letoma 2004 in 2023 se je dvignila za štiri leta, in sicer s 40 na 44 let, ugotavljajo državni statistiki, ki postrežejo tudi s podatkom, da je danes že vsak peti prebivalec star 65 let ali več. Leta 2004 jih je bilo 15 odstotkov, približno toliko, kot je bilo najmlajših, starih do 14 let. Danes je razlika med skupinama občutno večja. 

Zato se je, razumljivo, povišala tudi mediana starosti prebivalcev, to je meja, pri kateri je polovica prebivalcev starejših, polovica pa mlajših od te starosti. Leta 2023 je znašala skoraj 45 let, dobrih pet let več kot v času, ko smo vstopali v Evropsko unijo. Takrat je bila pri 39,4 leta. 

Dodajmo še podatek, ki nazorno pripoveduje o staranju evropskega prebivalstva. Leta 2004 je imela najvišjo mediano Nemčija, in sicer 41,4 leta. Danes je že povprečje EU višje in znaša 44,5 leta, rekorderka pa je Italija z 48,4 leta. Najmlajši so na Cipru, kjer je mediana pri 38,4 leta.  

Narodnostno vse bolj pisana Slovenija

"Med prebivalci Slovenije so bili leta 2023 državljani iz vseh preostalih članic EU. Skupno jih je bilo okoli 21.000. Največ med njimi, skoraj 10.000, jih je imelo državljanstvo Hrvaške, sledili so državljani Bolgarije (3100) in Italije (2700), najmanj pa je bilo državljanov Luksemburga, in sicer štirje," so zapisali na statističnem uradu. Danes je skoraj vsak 10. prebivalec Slovenije tuj državljan (devet odstotkov), leta 2009 je bil le vsak 30. (3,5 odstotka). 

Bolj izobraženi in dlje na trgu dela

Tudi bolj izobraženi smo. Leta 2004 je imel vsak peti prebivalec, star med 25 in 64 let, visoko- ali višješolsko izobrazbo. V 20 letih se je njihov delež podvojil na 40 odstotkov. Osnovnošolsko izobrazbo ali manj ima slaba desetina prebivalcev v tej starostni skupini, kar nas uvršča med šesterico članic EU, v katerih je delež prebivalcev z najnižjo izobrazbeno ravnijo manjši od 10 odstotkov, so poudarili na Sursu. 

Tudi na trgu dela ostajamo dlje, o čemer pričajo podatki o delovno aktivnih prebivalcih, starih od 55 do 64 let. Surs je postregel s tistimi iz leta 2008, takrat je bila delovno aktivna tretjina prebivalcev iz omenjene starostne skupine, do leta 2022 se je ta delež povzpel že do 55 odstotkov. A pozor, še vedno se v Sloveniji upokojujemo prej kot v marsikateri drugi članici EU.  

"Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev, starih 55–64 let, je bila v državah EU leta 2022 v povprečju za 18 odstotnih točk višja kot leta 2008 in je v tem času ves čas postopoma naraščala. Najvišjo je imela Švedska, tako v 2008 (70 odstotkov) kot v 2022 (77 odstotkov). Najnižjo stopnjo so leta 2008 izmerili na Malti (30 odstotkov), leta 2022 pa v Luksemburgu (47 odstotkov). Slovenija je imela v obeh opazovanih letih relativno nizko stopnjo delovne aktivnosti v tej starostni skupini; leta 2008 je imela četrti najnižji, leta 2022 pa sedmi najnižji delež delovno aktivnih med toliko starimi delovno sposobnimi prebivalci," so pojasnili na Sursu.  

Delamo torej dlje, a nekoliko manj. Vsaj če sklepamo na podlagi podatka, da so leta 2022 delovno aktivni opravili 1,2 delovne ure na teden manj kot leta 2008 – povprečje je takrat znašalo 40 ur in pol. Kar se tega tiče, je do zaposlenih najprijaznejša Nizozemska, kjer se v povprečnem delovnem tednu nabere 31,3 delovne ure oziroma 31 ur in 18 minut.  

Danes ne moremo brez njega

Danes si ne predstavljamo življenja brez interneta. Leta 2004 to ni bilo tako težko, čeprav si je že utrl pot v slovenske domove, šole, urade in službe. V Sloveniji je takrat dostop do spleta imelo 47 odstotkov gospodinjstev, v katerih je živela vsaj ena oseba med 16. in 74. letom. Do leta 2023 se je ta delež podvojil na 94 odstotkov. 

Vozimo se z vse starejšimi avtomobili

Leta 2022 je bilo med vsemi osebnimi avtomobili, registriranimi v Sloveniji, 3,8 odstotka prvič registriranih novih osebnih avtomobilov. To je bilo za 2,9 odstotne točke manj kot leta 2004. Stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov je tako v 2022 upadla na najnižjo vrednost, odkar spremljamo podatke o prvih registracijah novih vozil, tj. od leta 1998. V obdobju po letu 2004 je bila najvišja v 2008, 6,8-odstotna, ugotavlja Surs. 

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije je bil leta 2022 v Sloveniji 37-odstoten. To je bilo za 7,7 odstotne točke več kot v letu 2004, ko je znašal 29,3 odstotka.

Tudi v recikliranju postajamo vse boljši. Leta 2022 je bila tako po podatkih Sursa stopnja recikliranja komunalnih odpadkov v Sloveniji 62,4-odstotna. V primerjavi z letom 2010 se je zvišala za 40 odstotnih točk, predvsem zaradi povečanja količine recikliranih komunalnih odpadkov – ta se je od takrat več kot podvojila. Slovenija je tako iz  slabe učenke, ki se je uvrščala pod povprečje EU, postala zgled za druge. Podatki namreč pravijo, da smo leta 2021 po stopnji recikliranja bili na tretjem mestu v EU, bolje sta se odrezali le Nemčija in Avstrija.