Vlada je s predlogom sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotovila tudi najnižje zneske za zavarovance, ki imajo 37, 38 in 39 let pokojninske dobe brez dokupa. Pri tem predlagane spremembe predvidevajo, da starostna oziroma invalidska pokojnina za posameznika, ki ima 39 let pokojninske dobe brez dokupa, ne more biti nižja od 490 evrov.
Za tiste, ki imajo 38 let pokojninske dobe brez dokupa, je najnižji predviden znesek pokojnine 480 evrov, za 37 let pokojninske dobe brez dokupa pa 470 evrov, je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Po izračunih vlade slednje zadeva 33.000 upokojencev, od tega 31.800, ki so upokojeni starostno, in 1200, ki so upokojeni invalidsko. Predvidene finančne posledice so ocenjene na okoli 7,38 milijona evrov na leto oziroma 615.000 evrov na mesec. Denar bo po besedah ministrice zagotovljen s prerazporeditvami znotraj finančnega načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Nova ureditev bo po predvideni spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju veljala s 1. julijem 2017, je še pojasnila Kopač Mrakova.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca.
Slovenski pokojninski sistem pa temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Zaradi načela vzajemnosti in solidarnosti se posameznikom, ki so 40 let vplačevali v sistem, vendar so imeli zelo nizke plače, zagotavlja višje pravice, kot bi jim pripadale glede na pokojninsko dobo in višino plačanih prispevkov.
Namen zakona je tako zagotoviti najnižjo starostno in invalidsko pokojnino upokojencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa v višini, da jim za preživetje ne bo potrebno zaprositi za varstveni dodatek, je še navedeno v vladnih gradivih.
Še pred sejo vlade so se sicer na sestanku sešli tudi koalicijski partnerji. Kot sta po posvetu potrdila prvak DeSUS Karl Erjavec in predsednik SD Dejan Židan, so se dogovorili, da poiščejo rešitev, s katero bi v letu 2017 vsem upokojencem zagotovili regres. Rešitev za to naj bi po Erjavčevih besedah že januarja predstavila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. "Skupna volja je, da se ta denar zagotovi," je poudaril.
Naklonjenost regresu za upokojence v prihodnjem letu so izrazili tudi v SD. Kot so pojasnili, je prav, da "gospodarsko, s tem pa tudi javnofinančno okrevanje občutijo tisti, ki jih je kriza najbolj prizadela, med njimi tudi upokojenci".
Po besedah ministrice za delo Kopač Mrakove je regres resda obliž na rano starejših z nizkimi dohodki. "Je pa treba razumeti, da pri teh ukrepih delujemo kot vlada in je treba najti denar znotraj vlade kot celote," je pojasnila. Ne bi denimo želela jemati mladim, zato da bi dajali starejšim, je ponazorila.
Vraničar Ermanova sicer verjame, da se lahko že v letu 2017 ustvari fiskalni prostor za izplačilo dodatnih sredstev. Kot je dejala po seji vlade, pa bo za to potrebna ustrezna pripravljenost za določene strukturne reforme v koaliciji.
V Zavezništvu želijo zagotoviti regres za vse upokojence
Medtem pa so v stranki Zavezništvo pripravili zakonski predlog, ki bi poleg polnega izplačila letnega dodatka za upokojence zagotovil tudi polno uskladitev pokojnin s 1. januarjem 2017. Zakonski predlog so pripravili v stranki, v zakonodajni postopek pa ga bosta vložili poslanki iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klajnšček.
"Po treh letih gospodarske rasti je čas, da tudi upokojenci dobijo, kar jim sistemski pokojninski zakon zagotavlja," je dejala Bratuškova. "Čas je, da tudi pri upokojencih pokažemo, da je krize konec," je dodala.
Kot je še spomnila, se pokojnine že od začetka gospodarske krize niso uskladile v skladu s sistemskim zakonom. S predlagano rešitvijo pa želijo upokojencem omogočiti tudi polno izplačilo letnega dodatka, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za delovno aktivno prebivalstvo. To je na dolgi rok glede na gmotno stanje večine upokojencev nujno potrebno, so poudarili v Zavezništvu.
Glede na njihov predlog bi upokojenci s pokojnino pod 55,63 odstotka najnižje pokojninske osnove oz. pod 431 evrov prejeli 390 evrov letnega dodatka, vsi ostali pa 250 evrov.
Zakon za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 je izplačilo dodatka omejil na tiste s pokojnino do 622 evrov, lani in letos pa je bila zgornja meja za izplačilo 750 evrov. V Zavezništvu pričakujejo podporo vseh, še zlasti koalicije.
Proračunski dokumenti določajo, da se bodo pokojnine januarja uskladile za 1,15 odstotka. Zadnja uskladitev je bila oktobra letos, in sicer za 0,4 odstotka.
KOMENTARJI (278)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.