VIDEO: Slovenec v formuli? Zakaj pa ne! 17-letnega Jana se bojijo tudi najboljši

"Talent je kazal že od majhnih nog. Pri treh letih je dobil za rojstni dan majhno terensko vozilo na daljinsko upravljanje in ga v primerjavi z ostalimi otroki upravljal, kot da je profesionalec," ponosno pove Robert Šlosar. "Ne želim biti pokroviteljski in pristranski, gre enostavno za to, da ta fant pač resnično čuti dirkalnik. Natančno zna povedati, kaj mu manjka, kakšne nastavitve bi potreboval za še boljšo vožnjo. Posledica tega so njegovi rezultati, ki govorijo sami zase," trdi mladeničev oče, ki se je sam priučil tehničnih znanj in zdaj sam servisira njegove dirkalnike. In rezultati so res izjemni.

Na svetovnem prvenstvu najboljši časi na treningih, svetovno elito pred hitrim Slovencem rešila smola z dirkalnikom

Jan Šlosar iz Jelšan pri Ilirski Bistrici od svojega desetega leta, ko je v ljubljanskem BTC-ju prvič sedel v mali dirkalnik, diha za ta avtomobilski šport. Od leta 2013 dalje niza zmage v svoji kategoriji na domačih tleh, v zadnjih letih pa posega po najboljših mestih tudi na tujih tleh. S sedmimi zmagami na skupno osmih dirkah kategorije Rotax DD2 si je prislužil nastop na zadnjem svetovnem prvenstvu voznikov kartinga. Odpravil se je na Portugalsko in na prostih treningih dosegal prvi, drugi in tretji čas, nato pa mu je tehnična napaka na dirkalniku pokvarila naskok same svetovne elite. A ne bo se ustavil, nasprotnikom bo znova "tresel hlače", ko opravi z njimi, pa si bo prizadeval sesti v formulo, pravi. Energija, gorečnost in predanost, ki bi jo lahko imeli za zgled. Tak je simpatični najstnik – vzhajajoča zvezda dirkaštva.

Kdaj se je s tem spoznal? Kako je začel?

Jan priznava, da mu že od malih nog žarijo oči, ko zasliši bencinski motor. "Leta 2010 sem se spoznal s kartingom. V Ljubljani sem preizkusil električni gokart in od takrat mislim le še na to." Njegov oče Robert je uslišal sinovo željo in družina je bila bogatejša za nov hobi. "Kupili smo gokart in začeli z amaterskimi vožnjami. Spoznavali smo dirkalnik, različne materiale, piste in ostalo. Naslednje leto nam je moj prijatelj, tudi nekdanji sošolec, ki je že imel nekaj izkušenj, pomagal do te mere, da smo se lahko prvič udeležili slovenskega prvenstva," pripoveduje starejši del zmagovalne ekipe. A pravih rezultatov še ni bilo. Vse do leta 2013, ko sta Jan in njegov oče sklenila, da najameta izkušenega mehanika in trenerja, ki je svoje znanje preizkušal tudi v tujini. Že isto sezono je bil Jan državni in pokalni prvak. Nepremagljiv v svoji kategoriji.

Na prvi evropski dirki že na stopničkah

"Vse se je zložilo skupaj, začel sem voziti, kot se šika. Leta 2014 smo vstopili na evropska prvenstva," razlaga Jan. Ker so pri nas pogoji precej drugačni, mladi voznik ni bil vajen tujih pist. Ko je končno začel trenirati na večjih dirkališčih, so se pojavili rezultati. Govora je seveda o stopničkah že na njegovi prvi evropski dirki.

V resnici moraš biti resnično dober, odločajo najmanjše podrobnosti

Kako težko je priti do najboljših mest v mednarodnem merilu, priča podatek, da se pri merjenjih v pičlih treh desetinkah običajno znajde okoli 30 voznikov. Odločajo najmanjše podrobnosti, pojasnjuje Robert, ki je od popolnega začetnika zrasel v serviserja, ki svojemu sinu pomaga do vrhunskih rezultatov. "Material mora biti popoln. Mehanik mora vedeti, kaj dela. Mora znati prisluhniti vozniku in v določenem trenutku pametno odreagirati. Pogoji na pisti se spreminjajo, moraš vedeti, kako odreagirati. Voznik mora biti nenormalno skoncentriran, saj so si časi tekmovalcev ekstremno blizu. Na primer na svetovnem prvenstvu, ki je konec lanskega leta potekalo na Portugalskem, jih je bilo v treh desetinkah sekunde kar 50. Nianse odločajo o dobri uvrstitvi," nam je pojasnil.  

Razmere v Sloveniji niso sanjske, najbližja primerna steza je v Italiji, 300 kilometrov stran

Slovenskim navdušencem za avto-moto športe ni prav lahko. Skozi Janove oči ta šport pri nas ni razvit, četudi ti nekako uspe priti na evropsko raven, pa tam pristaneš med zadnjimi. “Karting je pri nas zelo skromen. Malo je tekmovalcev, ni prave konkurence, na prave treninge pa se moraš odpraviti na večje steze v tujino. Italija, Avstrija, Nemčija, Madžarska - tam so pravi pogoji, dirkajo najboljši vozniki evropskih prvenstev, svetovnih prvenstev. Tam v resnici spoznaš, na kakšni ravni si,” pojasnjuje Jan. Pri njih gredo zato praktično vsak vikend na izlet v tujino. “Najbližja dirkaška steza, ki ima odlične pogoje, je italijanska Adria.” Gre za dirkališče, ki leži približno 60 kilometrov južneje od Benetk. “To je približno 300 kilometrov od našega kraja, kar je zelo veliko,” dodaja naš mladi sogovornik. Priprava na dirke pa ne poteka zgolj ob vikendih. Čez teden opravlja fizične treninge. “Moraš se pripraviti. Pri tem športu so takšne sile, da te vse boli. Daleč najbolj trpijo roke in vratne mišice. Moraš bit zelo dobro pripravljen.”

Veliko truda, a tudi veliko užitka

Ob vseh treningih Jana čakajo tudi šolske obveznosti. Tukaj priznava, da je včasih težko vse skupaj uskladiti, a da se trudi po svojih najboljših močeh. Ves prosti čas je namenjen kartingu, a Janu ni žal. Če v nečem uživaš, ti ni škoda časa, pravi. In kaj ga pri tem športu najbolj pritegne? Najbolj privlačna je hitrost, pravi. “Najbolj uživam, ko vozim za prvim toliko časa, dokler ga v zadnjem ovinku ne prehitim. To je moj najljubši občutek.”

Brez visokih ciljev ne gre

17-letnik ima svojega vzornika, in sicer britanskega dirkača, tudi prvaka Formule ena, Lewisa Hamiltona. Znano je, da je tudi on svojo kariero začel za krmilom gokarta. “Všeč mi je zaradi svojega stila vožnje, obnašanja in tudi načina življenja. Praktično je vse, kar je njemu všeč, všeč tudi meni.” Ko smo ga povprašali o nadaljnjih ciljih, je brž izstrelil, da so ti kar veliki. “Naslednje leto upam, da se bom v skupnem seštevku uvrstil med najboljše tri dirkače na evropskem prvenstvu, želim pa si tudi naskoka na najboljša mesta na svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo v Braziliji,” nam je zaupal Jan. Njegov oče ob tem dodaja, da bosta dala vse od sebe, da bosta cilje dosegla, hkrati pa dodaja, da je nekaj teh ciljev odvisnih tudi od sponzorjev. Trenutno se namreč nekako financirata sama, saj da je pri nas bistveno težje najti sponzorja, kot denimo v Italiji ali Avstriji. “Mi smo najverjetneje celo edini, ki to prvenstvo vozimo brez sponzorja,” pojasnjuje. A to je le še en dokaz o izjemnem talentu mladega slovenskega prvaka, ki uresničuje svoje sanje. Kdo ve, morda bo prav Jan Šlosar nekoč Slovenijo posedel za krmilo formule ena. Mi mu to vsekakor privoščimo.