Dejstva
/ ARHIV ČLANKOV
06.11
16. 05. 2024
Dejstva
Več kot milijon za poslanski mandat v Evropskem parlamentu?
705 poslancev Evropskega parlamenta, med njimi osem slovenskih, bo kmalu prejelo še zadnjo plačo v tem sklicu. Od leta 2009 vsi evropski poslanci, ne glede na standard države, kjer so bili izvoljeni, prejemajo enako plačo, ki trenutno znaša 10.075 evrov bruto. Po plačilu davkov EU in prispevkov za zavarovanje to pomeni 7853 evrov neto. Sledi še domači odbitek, vsakemu od osmih Finančna uprava odmeri še dohodnino. Poleg plače pa evropski poslanci, tako kot nacionalni, prejemajo še številna nadomestila, od povračila stroškov prevoza in denimo dnevnic – do mesečnega pavšala, ki znaša 4950 evrov.06.09
16. 05. 2024
Dejstva
Kličejo za gradnjo na kmetijskem zemljišču
'Kličejo nas za gradnjo na kmetijskem zemljišču,' pravi arhitekt Janez Gaberščik, ki ponuja tudi legalizacije črnih gradenj. Nezakonitih gradenj naj bi bilo celo 90 odstotkov. V Ljubljani je samo na območju Tomačevega čez 100 črnih gradenj. V Krškem predvsem zidanice spreminjajo v stanovanjske hiše. Več nedovoljenih gradenj pa predstavljajo pomožni objekti ob stanovanjskih hišah in na kmetijah. V izolski občini investitorji legalizirajo v veliki meri stavbe na kmetijskih zemljiščih. Nekaterih stavb pa črnograditelji ne morejo legalizirati. Zakaj?06.24
15. 05. 2024
Dejstva
'Izjave kandidatov za evroposlance morajo biti točne in preverljive'
Predvolilno kampanjo, izjave kandidatov za evropske poslance in politična sporočila njihovih central bosta skupaj z novinarsko ekipo rubrike Dejstva preverjala tudi dva strokovnjaka za evropske politike in mednarodne odnose. Docent na FDV doc. dr. Jure Požgan in magistrica razvojnih študij Lara Bandi. O temah, ki bodo v središču soočenj, izzivih, ki čakajo Evropsko unijo, vlogi Slovenije, vplivu slovenskih predstavnikov v Bruslju in teži njihovih besed. In o tem, zakaj je pomembno, da se volitev 9. junija udeležimo.06.23
15. 05. 2024
Dejstva
Se vse črnograditelje preganja enako?
Ko črne gradnje znanih Slovencev, ki so bile celo na seznamu za rušenje, še vedno stojijo, ali so bile celo legalizirane, se druge – tudi gasilska društva 'preganja' gasilne dome. Je sistem enak za vse? Uradnega podatka koliko imamo črnih gradenj v Sloveniji ni. A poznavalci, stroka, pravijo, da je nelegalnih večina objektov v državi. Zakaj toliko nelegalnih gradenj? Veliko se je gradilo v lastni režiji, mimo gradbenih dovoljenj ali celo brez. In ključno vprašanje: kaj počne inšpekcija? Ali oblast vedno znova kloni pritiskom in zato črnih gradenj ne uspe preprečiti?06.07
14. 05. 2024
Dejstva
'Nehajmo legalizirati čebelnjake z dnevnimi sobami in vile z bazeni kot vrtne ute'
"Nehajmo legalizirati čebelnjake z dnevnimi sobami in vile z bazeni kot vrtne ute," opozarja državni svetnik in župan Žirovnice Leopold Pogačar, pobudnik ustavne presoje 146. člena, ki omogoča legalizacijo objektov daljšega obstoja. Zakaj? Ker omogoča legalizacijo praktično kjer koli – na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, v narodnih parkih, na zaščitenih območjih ... Ustavno sodišče je te legalizacije zato začasno onemogočilo. Postopki so obtičali, nastopila je panika, ker ljudje nimajo več možnosti cenejše in hitrejše legalizacije svojih nedovoljenih gradenj.06.07
13. 05. 2024
Dejstva
Razkrivamo nedovoljene bazene, teniška igrišča, dele hiš na državnih parcelah
Bazeni, teniško igrišče, nadstreški, deli hiš na državnih parcelah. Tam nimajo pravice graditi. Zakaj? Ker se nahajajo na vodnih zemljiščih, namenjenih za javno dobro, torej mora imeti pravico do uživanja vsak. Gre za privatiziranje javnega dobrega? To sebično in neodgovorno ravnanje, kot pravi dr. Igor Zelnik z biotehniške fakultete, ogroža tudi sosednje objekte, zgrajene legalno. Kakšne posledice ima lahko to v primeru poplav? Kako bo ukrepala direkcija za vode, ki skrbi za vodotoke?07.11
07. 04. 2024
Dejstva
Kaj drži in kaj ne v izjavah politikov o inflaciji, minimalni plači, pokojninah?
V zadnjih tednih smo spremljali izjave politikov – Golobovi odgovori na poslanska vprašanja, govori Janše in članov SDS na protestnem shodu proti aktualni vladi in izjave v medijih ter družbenih omrežjih. Katere trditve o pokojninah, migrantih, minimalni plači in inflaciji držijo?11.17
06. 04. 2024
Dejstva
Kaj drži in kaj ne v izjavah politikov o migrantih?
V zadnjih tednih smo spremljali izjave politikov – Golobovi odgovori na poslanska vprašanja, govori Janše in članov SDS na protestnem shodu proti aktualni vladi in izjave v medijih ter na družbenih omrežjih. Katere trditve o migrantih držijo?19.10
26. 03. 2024
Dejstva
Kako dobro skrbimo za poplavno varnost?
Neurje v noči s sobote na nedeljo nas je spomnilo na lanski avgust, a k sreči razen nekaj nevšečnosti ni bilo hujšega. Po državi se sicer hiti, da bi bili vodotoki pred poletjem urejeni, protipoplavni ukrepi pa pripravljeni. Država je 30 let to skrb, vključno z gradnjo na poplavnih območjih, zanemarjala, urejanje vodotokov pa prepustila zasebnikom. Je bila lanska šola, ki nas je stala skoraj 10 milijard evrov, dovolj dobra?06.03
06. 03. 2024
Dejstva
Kje končajo milijoni za vzdrževanje vodotokov?
Država je skrb za vodotoke prepustila zasebnikom. Osem območij je razdeljenih med pet koncesionarjev – Hidrotehnik, Nivo Eko, Drava VGP, Pomgrad-VGP in VGP Novo mesto. Je koncesionarski sistem zastarel? Je nadzor okrnjen?06.07
05. 03. 2024
Dejstva
'Občinske strukture so izsilile gradnjo na poplavnih območjih'
30 let je država vodotoke postavljala na stranski tir, gradili smo na poplavno ogroženih območjih in rekam – tudi zaradi zasebnih interesov – jemali prostor. Ob tem pa ignorirali opozorila strokovnjakov. Kljub pogostim katastrofalnim poplavam se država v preteklosti ni dovolj zganila. Bomo tokrat ukrepali, preden avgustovske poplave odidejo v pozabo? Časa zmanjkuje, opozarjajo strokovnjaki, zaradi podnebnih sprememb so pred vrati še hujše katastrofe.06.12
04. 03. 2024
Dejstva
Sanacija vodotokov: Strah, da se bo dogodek pozabil
Država oziroma ministrstvo za naravne vire ima pred seboj hud izziv. Lotiti se mora prenove zastarelega sistema in hkrati sanirati 1,3 milijarde evrov škode na vodotokih. Po interventnih delih namreč sledi naslednja faza, to so sanacijska dela oz. povrnitev vodne infrastrukture v prvotno stanje pred poplavami. Koliko časa bo program skrit javnosti? Za zaprtimi vrati so ga videli župani. Kakšni so načrti?06.01
01. 03. 2024
Dejstva
Po avgustovskih poplavah: smo bagre prehitro spustili v reke?
Skoraj 10 milijard evrov škode zaradi avgustovskih naravnih nesreč za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Uničene hiše, tovarne, ceste in mostovi. In težko pričakovani izredni ukrepi. Od avgusta lani je bilo zaključenih več kot 1000 delovišč, v teku jih je še 200. Predvidoma bodo dela končali do konca letošnjega marca, na težje dostopnih predelih pa do junija. Ko so bagri že v rekah, pa se postavlja vprašanje: se dela izvajajo strokovno?06.13
11. 01. 2024
Dejstva
Absentizem v zdravstvu: ena medicinska sestra dela za dve, tudi za tri
V novomeški bolnišnici je v povprečju bolniško odsotnih 140 zaposlenih na dan, v ljubljanskem kliničnem centru 101 oz. 2194 na mesec, v murskosoboški pa 71 na dan. Če novomeškim bolniškim prištejemo še druge odsotnosti, manjka tretjina zaposlenih. Kako organizirajo delo? Veliko je nadomeščanj, nadur in preobremenjenosti. Na intenzivni enoti posledično medicinske sestre delajo za dve, tudi za tri. Kakšno je stanje v drugih bolnišnicah in zdravstvenih domovih?05.59
10. 01. 2024
Dejstva
Med 100 zaposlenimi jih vsak dan šest manjka zaradi bolezni ali poškodbe
Med 100 zaposlenimi v podjetju vsak dan šest zaposlenih manjka zaradi bolezni ali poškodbe. Po treh mesecih se vrne polovica ljudi, po enem letu skoraj nihče več. Zakaj so poklicno oboleli delavci in delavke v Sloveniji že trideset let 'ogoljufani' za svoje pravice? So delno krivi delodajalci? "30 let smo zanikali in zdaj zamujamo. Strah me je, da rabimo naslednjih 50 let za to, kar je grozljivo," opozarja Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Od 70 sumov poklicne bolezni sta priznani le dve.06.12
09. 01. 2024
Dejstva
Kako se vrniti na delo po trikratni možganski kapi? 'Moraš biti motiviran in tečen do sebe'
46 let in tri možganske kapi. To je zgodba Daniela Vladušiča, ki po kapeh ni zmogel več ne hoditi ne govoriti ne pisati. Kako se vrniti na delovno mesto po takšni bolezni in dolgotrajni bolniški? "Moraš biti motiviran in tečen sam do sebe, da ti uspe," danes odločno pripoveduje Daniel Vladušič, ki se je po letu dni vrnil na svoje delovno mesto. In prav to, dodaja, je pomemben del okrevanja. Katere pa so ključne pomanjkljivosti poklicne rehabilitacije? Zakaj toliko nejasnosti, zakaj siva cona?06.08
08. 01. 2024
Dejstva
Kako nazaj na delo po prebolelem raku in treh letih bolniške: 'Sistem me je razočaral'
Rak je šesti najpogostejši vzrok za bolniške odsotnosti. Odsotnosti zaradi rakavih bolezni, ki so se zaključile v letu 2022, so povprečno trajale 205 dni. Ko se bolniki po dolgotrajni bolniški vračajo na delo, pa naletijo na težave. Prepuščeni so samim sebi, ni komunikacije, ne vedo, na koga se morajo obrniti. Kje sistem zataji?06.14
05. 01. 2024
Dejstva
Nad enim letom na bolniški 100 odstotkov ljudi več kot leta 2015
Pri bolniški odsotnosti naj bi šlo za začasno nezmožnost za delo. Kaj pa kažejo številke? Ravno nasprotno. Če je bilo še leta 2015 več kot eno leto na bolniški 4200 ljudi, jih je bilo predlani že 8500. Nimamo pa sistema, kako ljudi vračati nazaj. Metoda Dodič Fikfak opozarja, da se "30 let praktično nič ni naredilo, da do dolgotrajnih bolniških odsotnosti ne bi prišlo". Kaj kažejo prakse iz tujine?17.49
04. 01. 2024
Dejstva
Rekorderja: prvi 12 let na bolniški, drugi prejel 24 tisoč evrov nadomestila
V rubriki Dejstva tokrat o bolniških odsotnostih. Na bolniški je iz leta v leto več ljudi, lani je bilo na bolniški listi rekordnih 56.128 zaposlenih, ob tem pa izgubljenih več kot 20 milijonov koledarskih dni. In kdo si bolniško lahko privošči? 42-letna delavka nam je razkrila, da prejme zgolj 500 evrov nadomestila, zato se bolniški, če se le da, izogne. Posledično dela s hudimi bolečinami, delovni dan preživi le s pomočjo protibolečinskih tablet. Na drugi strani bolniškega sistema pa rekorder, ki je prejel dobrih 24 tisoč evrov iz zdravstvene blagajne samo v enem mesecu. Drug rekorder je na bolniški že 12 let. V rubriki Dejstva skozi oči bolnikov in strokovnjakov razkrivajo neenakosti in pomanjkljivosti bolniškega sistema.06.05
04. 01. 2024
Dejstva
