Slovenija

Kako deluje meteorološki radar?

Ljubljana, 10. 05. 2019 10.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Aleš Satler
Komentarji
3

V času ploh in neviht se pogosto obrnemo na radarsko sliko padavin, ki zelo dobro prikazuje stanje vremena v bližnji preteklosti. Iz radarske animacije padavin se da dobro napovedati, kakšno vreme nas na določeni lokaciji čaka čez uro ali dve. V Sloveniji imamo od leta 2014 dva meteorološka radarja, starejšega na Lisci in sodobnejšega na Pasji ravni.

Začetki meritev padavin z radarjem segajo daleč v prejšnje stoletje. V sedemdesetih letih so začeli radar na Štajerskem uporabljati za obrambo proti toči, leta 1984 pa so ustanovili radarski center na Lisci nad Sevnico. Sprva se je radar na Lisci uporabljal le od maja do septembra za obrambo proti toči, leta 1997 je bila raketna obramba pred točo ukinjena in od takrat se meritve na Lisci izvajajo skozi vse leto. Sprva so se meritve izvajale na petnajst minut, naslednjih dvajset let se je radarska slika padavin osveževala na deset minut. Da bi dobili boljšo pokritost meritev tudi v zahodni polovici Slovenije, se je radarju na Lisci leta 2014 pridružil radar na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju. Kvaliteta radarskih meritev se je močno izboljšala, od marca letos pa imamo še eno izboljšavo, meritve sedaj potekajo na pet minut.

Meteorološki radar na Pasji ravni, ki leži na okoli 1000 metrov nadmorske višine.
Meteorološki radar na Pasji ravni, ki leži na okoli 1000 metrov nadmorske višine. FOTO: Rok Nosan

Pulzi elektromagnetnega valovanja

Meteorološki radar deluje tako, da v prostor pošilja pulze elektromagnetnega valovanja, ki se nato odbijajo nazaj na padavinskih delcih. Pulzi z valovno dolžino pet centimetrov potujejo s svetlobno hitrostjo, radar pa jih pošilja pod različnimi koti nad obzorjem. Začne pri kotu pol stopinje in nato v dvanajstih korakih pride do kota 28 stopinj.

Radar v prostor pošilja kratke pulze elektromagnetnega valovanja.
Radar v prostor pošilja kratke pulze elektromagnetnega valovanja. FOTO: POP TV

Iz zakasnitve odbitega valovanja radar izračuna oddaljenost objekta od antene, iz jakosti valovanja se določi število in velikost padavinskih delcev v oblaku. Naš radar je narejen tako, da najboljše vidi delce, ki imajo premer nekaj centimetrov. To seveda ni naključje, saj takšnemu premeru ustrezajo zrna toče in prav točonosni oblaki imajo največjo radarsko odbojnost.

Največjo radarsko odbojnost imajo zrna toče, ki so pri nas običajno velika nekaj centimetrov
Največjo radarsko odbojnost imajo zrna toče, ki so pri nas običajno velika nekaj centimetrov FOTO: POP TV

Barvna skala jakosti padavin

Približna jakost padavin je na karti ponazorjena z različnimi barvami. Modra barva predstavlja zelo rahle padavine, zelena prikazuje zmerne padavine, rumena in oranžna močne. Najbolj pomembni za nas sta rdeča in vijolična barva, ki predstavljata nevihte. Večje polje z rdečimi in predvsem vijoličnimi odboji pomeni veliko verjetnost toče na tem območju. Potrebno se je zavedati, da radarska slika prikazuje stanje v bližnji preteklosti, to nikakor ni napoved za naprej.

Rdeči in vijolični odtenki na radarski sliki predstavljajo nevihte z nevarnostjo toče.
Rdeči in vijolični odtenki na radarski sliki predstavljajo nevihte z nevarnostjo toče. FOTO: POP TV

Animacija iz radarskih slik

Iz več zaporednih radarskih slik lahko dobimo animacijo padavin. Na ta način lahko ocenimo, kdaj bodo padavine prišle do nas. Velikokrat lahko z animacije razberemo, če padavine na poti do nas slabijo ali se krepijo.

Radar je precej točno meri do razdalje okoli 120 kilometrov, nad to razdaljo pride do večjih napak, radar padavin pogosto ne zazna. Včasih se zgodi, da pri nas rahlo dežuje ali sneži, radar pa ne kaže ničesar. Do tega pride zato, ker so padavine v nižjih plasteh ozračja in jih radar ne vidi, saj pošilja pulze višje. Seveda lahko imamo tudi obratno situacijo, ko radar kaže padavine, a v resnici je pri nas suho. To se zgodi predvsem v poletnem času, ko radar zazna padavinske delce v spodnjih plasteh oblaka in tik pod njim, a preden kapljice dosežejo tla, se v zraku posušijo.

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User1538643
10. 05. 2019 12.01
+7
Več takšnih prilog in člankov, sicer pa Vreme 24 ur ob 19ih pet zvezdic.
santamaura
10. 05. 2019 11.57
-4
Uporabna stvar za kmete,ki imajo polja v bližini cest in naselij - Saj veste, kako to gre - Mislijo, da bo dež in špricajo gnonjšnico, da se kar kadi - potem pa cel teden smrdi. ker ni bilo dežja - No ja pa saj smo že navajeni - Ko se pelješ mimo, v avtu nihče več ne vpraša: Kdo je prdnil in okna zaprejo ne pa odprejo
jung
10. 05. 2019 11.29
-18
Še večji strokovnjaki za radarje in veterne elektrarne so v divaški občini.Samo pod senožeško veternico dnevno pogine toliko ptic,da jih težko sproti odvažajo, zaradi škodljivih frekvenc,pa dobiva okolica podobo Hirošime. ;))