Z dvignjenim palcem do novega rekorda: 20 dni, 42 evropskih držav

Miran Ipavec je slovenska avtoštoparska legenda. K svoji bogati zgodovini avtoštopanja – osvojil je namreč že dva avtoštoparska rekorda (v aprilu leta 2015 je v 10 dneh preštopal 31 evropskih držav, lani marca pa v enem dnevu 10 držav) – zdaj lahko doda še tretjega. Zaporedoma je preštopal 42 evropskih držav. To mu je uspelo v 20 dneh, 16 urah in 58 minutah. Avtoštoparsko potovanje je začel v Helsinkih na Finskem 1. aprila ob 21.17 po lokalnem času in ga končal v Haldnu na Norveškem 22. aprila ob 13.15.

"O tem rekordu se bo še veliko govorilo doma in po svetu. To je bil prvi in pravi avtoštoparski maraton," o svoji izkušnji pripoveduje Ipavec, ki se tudi lahko pohvali, da je lastnik prvega avtoštoparskega muzeja na svetu. Nekdanji kanalski župan je svojo "avtoštoparsko kariero" začel daljnega leta 1984, in sicer 15. septembra na koncertu Queenov v Milanu. Njegovo skoraj polletno vandranje po zahodni Evropi se je takrat nadaljevalo s trgatvijo v francoski Savoji, sledil je, kot sam pravi, pregrešno drag Pariz, nato spanje med pomarančami v Španiji in zmrzovanje v nemškem mrazu. A kot pravi, se je to popotovanje pokazalo kot mati vseh potovanj. "Več kot 8.000 kilometrov, ogromno novih ljudi in izkušenj, zanimivih in slikovitih krajev ter občutek svobode. To je bilo dovolj, da sem si rekel: To je to!"

In danes, 35 let kasneje, se je odločil, da svojo kariero konča, a še pred tem bo menda za zaključni finale zakuhal še nekaj. Potem pa začel novo zgodbo. Kot pripoveduje, je bil v zadnjih letih pristaš avtoštopa, ki se mu reče tekmovalno avtoštopanje, kjer v bistvu tekmuješ proti času. "Do zdaj imam 10 držav v enem dnevu in 31 držav v 10 dneh. S tem podvigom jih imam 42." 

Njegov zadnji, rekordni podvig je na družbenih omrežjih požel ogromno zanimanja. "Pokazal in dokazal sem, da je avtoštop še vedno živ in da so še dobri ljudje na tem svetu." Tokrat jih je spoznal kar 211 – toliko voznikov mu je namreč ustavilo na poti.  

"Ravno srčni ljudje so tisti, ki so temu potovanju dali poseben čar," pripoveduje. V lepem spominu mu je ostalo srečanje z rumenimi jopiči. "Spoprijateljili smo se, najprej smo nekaj skupaj popili, potem pa so me povabili še na večerjo." Ko ga povprašamo o doživetju, ki se mu je še posebej vtisnilo v spomin, pravi, da je bilo ogromno dogodkov na meji verjetnega. Recimo na Nizozemskem … Bil je na bencinski črpalki, ki so jo počasi že zapirali, tam bi moral preživeti noč. A na srečo mu je ustavil Nemec in ga peljal v skoraj 250 kilometrov oddaljen Hamburg.

Za potovanje je porabil le okoli 200 evrov. Zato je noči velikokrat prespal s komolci na mizi ali zvit pod stopnicami, barantal  z vozovnicami, jedel skromno. "Poseben čar potovanja je, če nimaš dovolj časa in denarja. Da uporabiš svoje znanje in spretnosti, poznavanje cest, bencinskih črpalk, poznavanje državnih meja, navad ljudi … vse ti pride prav," pripoveduje. 

Na vprašanje, če ga je kdaj strah, da bi se mu kaj zgodilo, odločno pravi, da nikoli. Ocenjuje pa, da so se skozi leta spremembe zgodile v smeri večjega egoizma ljudi. "V smislu, kaj bom jaz njemu ustavljal," pojasnjuje Miran. A kljub temu ima z večino pozitivne izkušnje. "Tudi oni z menoj delijo zgodbe in se mi zahvaljujejo za moje. Veseli so družbe, da se imajo s kom pogovarjati. Nikoli nisem imel težav z vzpostavljanjem kontakta, se že sporazumemo, tudi če ne govorim njihovega jezika."

Statistika zadnjega  potovanja je zelo zanimiva: Ustavilo mu je 13 % žensk, tovornjakov je bilo 15 %. Najbolj ustavljajo letniki 1967 (10), 1974 (9) in 1981 (8). Najprej je dobil prevoz v Romuniji, Franciji in na Poljskem, najslabši so Španci, Norvežani in Italijani. Francozinj je bilo kar 43 % od vseh voznic na tem potovanju, kot najbolj radodarni pa so se izkazali Nizozemci, Srbi in Rusi. Najdlje je čakal v Bolgariji devet ur, petino vseh prevozov pa je dobil v zgolj petih minutah.

Rekord bi mu skoraj ogrozili hrvaški policisti, ki ga na meji niso hoteli spustiti naprej, ker je pred leti dobil kazen za napačno štopanje. "Vem, vem, plačujem za Piranski zaliv," navrže v smehu.

Svoje izkušnje z veseljem deli naprej, tudi zato bo o zadnjem popotovanju napisal knjigo. Pravi, da se je njegov števec ustavil pri 468.450 km, kar bi zneslo za 11 in pol krogov okoli zemeljske oble. Njegova popotovanja se sicer bližajo koncu, a kot kaže, pred 60. rojstnim dnevom še ni rekel zadnje.