Onemogočila sta dunajskega napadalca: 'Nisva junaka, junak je ustreljeni policist'

Oba policista sta medtem že prejela tudi odlikovanje iz rok avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza in notranjega ministra Karla Nehammerja. Kljub vsem hvalospevom, ki sta jih na svoj račun slišala v zadnjem času, pa oba pravita - "nobena junaka nisva, to je bil skupinski dosežek, vsak član naše ekipe bi ravnal enako". 

Enota je namreč posredovala zelo hitro in na ta način preprečila še več žrtev terorja, ki je avstrijsko prestolnico pretresel ravno na večer, ko so ljudje odšli na prosto, preden so severni sosedje zaostrili ukrepe zaradi širjenja novega koronavirusa. 

 Pogovor brez imen je seveda nenavaden, ugotavlja Edda Graf, ki se je pogovarjala z njima. "Recite nama policist ena in policist dve," sta ji dejala sogovornika. "Oba sta visoka, atletske postave in privlačnega videza," razkrije o svojih sogovornikih Grafova. "Starejši" sogovornik (policist ena), star okoli 40 let, ki je tudi ustrelil napadalca, je član posebne enote že 17 let, mlajši (policist dve), ki naj bi bil sredi tridesetih, se je enoti pridružil pred petimi leti. 

Ko je prišlo obvestilo, da se nekaj dogaja, sta bila oba v službi. "Ravno sem bil v sobi z orožjem, ko je prišlo sporočilo. V 30 sekundah sem bil pripravljen. Časovni pritisk je del treninga," pravi policist ena. 

"Jaz pa sem s kolegom ravno patruljiral na Reichsbrücke. Mesto imamo razdeljeno tako, da je mogoče skoraj vse mesto mogoče doseči v samo petih minutah. Hitrost je naša velika prednost. Potem je prišlo poročilo, da je bil kolega ranjen. Iz kodnih besed in tona je bilo takoj jasno, kako resna je situacija. Kolegi so nam poslali profil gibanja napadalca, da smo lahko natančno vozili v pravo smer. Treba je reči, da je pravi junak ustreljeni policist. Pravilo v takšni situaciji je namreč: pritegnite pozornost, zamotite storilca. Ampak to je teorija. Ko nekdo vate meri orožje, je pa za to potrebnega veliko poguma,"  nadaljuje policist dve. 

Policist ena se z njim strinja: "Če ga ne bi tako zamotil, bi bilo veliko, veliko huje, kot je bilo. V takšnih situacijah šteje vsaka sekunda. Človek je pod velikim pritiskom." Tukaj tako pride do izraza trening.

V nekaj sekundah sta se nato oba znašla na kraju dogajanja. "Streli, kriki. V trenutku si poln adrenalina. Potem pa smo osumljenca zasledovali peš, ker je bilo tako bolj praktično," pravi policist dve. 

Situacija je bila kaotična, nepredvidljiva. "Nismo namreč bili samo mi in napadalec. Ljudje so kričali, tekli sem in tja, vmes so bili policisti v civilu ... V takšni situaciji je treba razmišljati bliskovito hitro - kaj načrtuje storilec, se bo predal, ali sploh zasledujemo pravega ... Ne moreš kar streljati," nadaljuje policist ena. 

Niti se posvetovati. "V tej situaciji se nisem ukvarjal niti s svojim kolegom, pa čeprav sva tesna prijatelja. Vedel sem, da je tam. To je situacija, ko si ekstremno fokusiran," pravi policist ena, ki je na koncu napadalca tudi ustrelil. 

Pa ne z namenom, da bi ga ubil. "To ni nikdar cilj. Cilj je, da se ga onesposobi."

Več podrobnosti o samem streljanju nista razkrila, saj so takšni dogodki tudi vedno predmet natančne preiskave. Je pa policist ena dejal, da je bil napadalec "nervozen, kaotičen". 

Operacija s tem, ko je bil napadalec onesposobljen, ni bila zaključena. "Ni bilo jasno ali je napadalcev več, poleg tega so prihajala poročila o novih streljanjih, nekdo naj bi zadrževal talce ... Bilo je ekstremno nepredvidljivo," pravi drugi policist. 

Za oba se je posredovanje končalo šele sredi noči, v prostore enote sta se vrnila šele ob 2.30 uri. "Spila sva kavo in šla nazaj na delo, ki se je končalo šele naslednji dan popoldne, prav tako se je začela neodvisna preiskava uporabe orožja," pravi policist ena. 

In če kdo misli, da je enota po dogodku "praznovala", se moti, sta razkrila. "Nobenega aplavza ni v takšnih primerih. O detajlih govorimo, ker se lahko iz tega kaj naučimo, ni pa to kakšen razlog za praznovanje. Nam je pa šef povedal, da prihajajo čestitke iz različnih koncev sveta, ker smo bili tako hitri," še pravi policist ena. 

Njuno delo tudi po protiteroristični operaciji nemoteno poteka naprej. Ponudili so jima psihološko pomoč, a kot pravita, se o takšnih primerih najraje pogovorijo znotraj enote, drug drugemu ponudijo oporo. Kot še dodajata, pa je takšna operacija naporna ne le psihično, ampak tudi fizično.